»Mokrišča, kultura, rekreacija, izobraževanje.« Slogan letošnjega svetovnega dneva mokrišč se dobro prekriva z dejanskostjo Arboretuma Volčji Potok.
Organizator svetovnega dneva mokrišč je zapisal: “Od prazgodovine se ljudje naseljujejo ob mokriščih in stotine rodov ljudi je svoja mokrišča spremenilo v kulturne krajine, v katerih so na edinstven način povezani naravni in človeški elementi. Te krajine pričajo o človeškem delovanju in so neprecenljiva kulturna in zgodovinska dediščina.”
Iz teh izhodišč se da veliko povedati o Arboretumu. Voda je dala ime kraju. Potok. Volčji Potok. Po območju posestva tečejo potoki, ki napajajo jezera. Po človeških merilih o lepem in skladnem je oblikovani park zaradi vode in mokrišč bogatejši in zanimivejši. Voda park oživlja, ga zrcali, vnaša gibanje, pričara zvočno kuliso in podarja poletno svežino. Na Kneippovih točkah lahko v Arboretumu vodo doživite na lastni koži.
Potoki in mokrišča privlačijo prostoživeče živalstvo. Na mokrih travnikih se ne prestopajo le običajne čaplje, na naših mokriščih smo opazili vodnega kosa, vodomca in v loki žolno pivko. Ob zelenih in rjavih žabah sta v loki zelena rega in urh, pa tudi redka zelena krastača. Od sesalcev smo lani ob potoku opazili vidro. Preplet tekočih in stoječih voda, travnikov in mejic je dober življenjski prostor za kačje pastirje, ki s svojo navzočnostjo govorijo o ohranjenosti okolja in življenjskega prostora. Zaradi mokrišč in gozda Arboretum Volčji Potok ni le drevesna zbirka, park in javna zelena površina, pač pa tudi območje ohranjene narave.
Gospodarji posesti, ki so v preteklosti ustvarili vseh pet jezer, so dobro poznali prostor. Samo zaradi spretno izkoriščenih geoloških značilnosti držijo vodo. Najbolj samosvoje je Jezero Otočec, katerega globlji del je ostanek glinokopa. V njem so sredi 19. stoletja kopali surovino za lokalno izdelavo opeke. Po opustitvi je kotanjo zalila vodo, ki je zaradi večje globine vedno temna in skrivnostna.
Brez človeka v Arboretumu Volčji Potok ne bi bilo jezer. Bila bi pa mokrišča v podobi loke. Loka je jelšev gozd na vedno mokrih tleh vzdolž Rudniškega potoka. Kjer so ljudje jelševje izkrčili, so zdaj mokri travniki. Mokri travniki niso nikoli dajali dobrega sena, kvečjemu konjsko krmo ali nastilj. Na starem katastru najdemo ledinsko ime Pirank oz. Perank. Sosed P. Rojc je pojasnil, da je pírənk tam, kjer namesto trave raste »perje« – repuh in druge visoke steblike težkih namočenih tal.
Tudi širšo kulturno krajino vasi Volčji Potok zaznamuje voda. Radomeljsko Mlinščico, ki se dotakne ceste Domžale-Kamnik pri uvozu na parkirišče Arboretuma Volčji Potok, so izkopali domačini pred več kot 400 let. Predstavljala je energetsko žilo za razvoj mlinarstva in žagarstva ter nizvodno tudi industrije. V Volčjem Potoku je v začetku 20. stoletje pognala elektrarno, iz katere se je napajala Souvanova graščina.
Kamniška Bistrica je od Arboretuma oddaljena le 450 m. V preteklosti je Bistrica v krajini izoblikovala terase. Souvanova graščina je na zgornji rečni terasi, od koder je bil lepši pogled na parter pod ježo.
Ledinska imena govorijo o prostoru in njegovi minuli rabi. Na severnem delu se Arboretum dotika območje z imenom Hrastovce. Ob potokih je tam ohranjen hrast dob, ki je ekološko vezan na bližino voda.
Na Hrastovce meji Rusula. V romantičnem zanosu bi Rusulo, kjer imamo in potok in močvirje, lahko povezali z rusalkami. Te vodne vile so za moške izpričano pogubne. Pred dvema letoma smo ob priložnosti Svetovnega dneva mokrišč predstavili Valvasorjevo božično zgodbo o »vaških vilah«, ki se je pripetila v bližnji okolici. Sam sem pred mnogo leti slišal od starega delavca namige, da se je v zgodnjih letih Arboretuma tam nekje rado zadrževalo dekle, ki ga ni bilo težko nagovoriti. Se dá ti dve zgodbi, ki ju loči 300 let, povezati s starejšo ‘vibracijo prostora’?
Ostanimo stvarnejši in se oprimimo bolj verjetne, kmečke razlage. V Bezlajevem Etimološkem slovarju slovenskega jezika najdemo ruso kot posebno vrsto pšenice – trdo pšenico. Ta pšenica ima dolge ruse (brke) oziroma rese (osine). Da bi na njivi v Rusuli gojili ruso? Ni zelo verjetno, ker potrebuje dobra tla, tu so pa težka, ilovnata. Zato je Rusula z večjo verjetnostjo narečno preoblikovana rosulja, ki je pri Pleteršniku »njiva v dolini, po kateri rada voda stoji«. Se sklada z dejstvi in smo spet pri vodi in mokriščih.
Da bi doživeli geslo letošnjega Svetovnega dneva mokrišč »Mokrišča, kultura, rekreacija, izobraževanje«, se odpravite v kulturni spomenik Arboretum Volčji Potok, obiščite mokrišča, o katerih ste brali v tem zapisu, in na mestu samem obnovite znanja, ki ste jih pridobili ali osvežili. Pot, ki jo boste prehodili, bo vaša rekreacija.
Besedilo: Matjaž Mastnak
Zanimive povezave
1. Hujska loka
2. Kronica
Zakaj je toliko kronic in nič zvončkov?
Kaj pa, če kronice prekrije sneg?
Veste, da kronice dišijo?
Zakaj so kronice strupene?
3. Pet hektarjev kronic v Arboretumu Volčji Potok
4. Kronice so zavarovana rastlinska vrsta
5. Črna jelša
6. Veliki jesen
7. Habitatni tip
8. Prednostno varstvo
9. Jelševje
10. Rastline v Hujski loki
11. Živali v Hujski loki
12. O mokriščih
13. Ukrepi za ohranjanje ugodnega stanja v jelševju v Hujski loki
14. Gospodarjenje z gozdom in mokrimi travniki v Hujski loki
15. Stoječe in tekoče vode v Arboretumu
16. Mokrišča, kultura, rekreacija, izobraževanje
